Štubidu, letn. 7, št. 1, oktober 2005, (štud. leto 2005/2006) - PDF Flipbook

201 Views
91 Downloads
PDF 23,845,675 Bytes

Download as PDF

REPORT DMCA

---

STUBI
Letnik 7, številka L* oktober 3008, študijsko

Revija študentov bibliotekarstva STUBIDU
Letnik 7, številka 1, oktober 2005, študijsko leto
2005/2006 VSEBINA

Pisci prispevkov (po nikakršnem redu)
Katarina Demšar, Tanja Merčun, Hedvika Pavlica
Kolman, Barbara Plestenjak, Gregor Škrlj, Sara
Koncilja, Primož Bevc, Maja Blažič, Dare
Majcenovič, Primož Južnič, Drahomira Gavranovič,
Ivana Kukovec, Maja Miklič, Aleš Klemen,
Andreja Rudaš, Mira Vidic

Glavni in odgovorni urednik:
Barbara Plestenjak

Lektoriranje:
Anja Mrdjenovič, Katja Zamuda, Sabina Košir

Fotografije so prispevali:
Primož Bevc, Darko Majcenovič, Jure Burjek,
Andreja Rudaš, Gregor Škrlj ter še nekateri drugi
neznani avtorji

Oblikovanje:
Jure Burjek
[email protected]

Elektronski naslov: [email protected]
Internetni naslov: http://www.ff. uni-li.si/
studentske_strani/bibliotekarstvo/stubidu.htm

Tisk: Megatisk d.o.o.
Naklada: 200 izvodov
ISSN C503-6488

ČLANKI V ŠTUBIDUJU SO
IZDATNO HONORIRANI!!!

zastonj naročnina in večna hvaležnost!!!!!!

Tehnična navodila avtorjem:

• Prispevki naj vsebujejo golo besedilo ... brez
posebnega oblikovanja in efektov.

• Prispevke posredujete na elektronski naslov
[email protected] ali pustite v
posebni mapi v OHK BINK.

• Vse slike se vrnejo!

2 ŠTUBIDU / oktober 2005

BESEDA UREDNIKA smo v manjšini mi oškodovani in ranjeni? Takrat
pa ...! Ja, takrat pričakujemo pomoč prav tistih,
Neverjetno težko je bilo ponovno preklopiti misli na katerim smo prej obrnili hrbet. Tu prihaja do rahlega
faks. Nekako se tolažim s tem, da se to dogaja vsem. neskladja, se vam ne zdi? Zakaj nekateri vedno znova
In zakaj smo preklopili na faks pred dejanskim pomagajo in ponujajo roko, med tem ko drugi zgolj
začetkom? Zato, ker se je ponovno zbrala skupina zahtevajo in jemljejo? To je najbrž eno izmed tistih
entuziastov, ki je ustvarila to, kar sedaj držiš v vprašanj, na katera odgovarjamo celo življenje.
rokah. Seznam sodelavcev je silno dolg in sega od
strokovnih delavcev na oddelku do diplomantov in Dejstvo je tudi, da nas je neka kvazi socialna varnost
bivših brucev. Zakaj pravim bivših? Zato, ker so zazibala v stanje, kjer se nam ne zdi vredno boriti za
med nas prišli novi. Nov veter na oddelku in t. i. več. Zakaj le? Saj to kar imamo je dovolj. Pa je res?
sveža kri. Zato bruci, bodite pozdravljeni! In kaj smo pripravljeni storiti in žrtvovati za nekaj
več? Ali pa smo pripravljeni iti skozi življenje le
Za razliko od običajnih besed urednika ne v polsnu, brez sanj in želja ter hrepenenja po Več,
bom predstavljala vsebine, zato imate kazalo. hrepenenja po tistem, kar bi nas naredilo boljše
Dobrodošli ste, da preberete poslastice, ki jih nudi in »večje«? In zakaj nas lahko »varnost« na enem
najnovejša številka. Kot vidite ta številka izhaja področju pripravi do tega, da nismo več pripravljeni
ob netradicionalnem času. Toda odločili smo se, tvegati, tvegati za boljši in bolj svoboden jutri? Jutri,
da začnemo novo tradicijo, tradicijo, ki bo vsem v ko bo ustvarjalnost del vsakdana in ne zgolj trenutek
prid. »neprištevnosti« peščice.

In še nekaj netradicionalnega. Ne bom pela hvale Zakaj vse to? Zato, ker hočem doživeti ta jutri!
vsem ustvarjalcem ter tistim, ki so pomagali, da Hočem in želim, da ta ustvarjalni jutri ne bo več
je nova številka ugledala svet. Rada bi izpostavila nekje daleč, ampak tu in sedaj ter na dosegu roke.
nekaj povsem drugega, nekaj o čemer se običajno ne Da bo veter »svobode duha« zavel tudi tu, na našem
govori. Izpostavila bi dejstvo, daje neverjetno lahko oddelku, med nami in na teh straneh.
kritizirali in pljuvati po delu peščice, pri tem pa se
skriti v sivino t. i. večine. Tako početje je najlažje. Barbara Plestenjak
Nihče ne pogleda tebe, ki dovolj dolgo vpiješ, obsojaš [email protected]
in s prstom kažeš na »krivca«, ampak je slednji ta,
v katerega so uprti pogledi. Toda, ko se tudi tem DIPLOMIRANCI IN
»sodnikom« ponudi javna možnost prispevanja k ABSOLVENTI POZOR!!!
izboljšavi t. i. »katastrofalnega stanja«, takrat pa
odmeva zgolj tišina, pogledi so uprti v tla, nihče več Knjižnica Šolskega centra Novo mesto
ne daje komentarjev ... (največja šolska knjižnica pri nas) vabi
pripravnike, da opravljate pripravništvo v
Zakaj danes, tu in o tem? Zato, ker bi rada, da začne njihovi knjižnici. Razpis pripravništva bo
»ljudstvo« misliti z lastno glavo. Ja, kritizirajte! objavljen na internetni strani Ministrstva
Vsekakor! Toda te kritike naj bodo utemeljene in za šolstvo in šport (http://www.mszs.si/
naj se dotikajo dela samega in naj ne temeljijo zgolj slo/solstvo/kadri/pripravnistvo.asp) . Več
na tem, da je avtor/ica dela ali dejanja pripadnik/ca
neke dotične skupine. Taka kritika nima pomena in v
naj raje ostane zamolčana. Toda nikakor to ne sme
pomeniti, da moramo biti z vsem zadovoljni! Ne informacij o pripravništvu v Šolskem
sme nas biti strah povzdigniti glasu in opozoriti na centru Novo mesto pa lahko dobite na
nepravilnost ali krivico! V primeru manipulacije in telefonski št.: 07/393 2127 ali elektronskem
izkoriščanja naj se sliši glas! Potrebno je, da se javno naslovu: [email protected]
in glasno pove, daje določeno ravnanje nedopustno (ga. Mateja).
in ni'v skladu z družbo, kjer naj bi vsak posameznik
imel pravico do udejstvovanja, pravico do svoje Vsi bodoči pripravniki VABLJENI in
veroizpovedi, mnenja in sanj. DOBRODOŠLI!!!!

V trenutku, ko pogledamo stran damo podporo
manipulatorju in izkoriščevalcu. Kaj pa takrat, ko

ŠTUBIDU / oktober 2005 3

KNJIŽNICA - IGRIŠČE ZNANJA IN posvetovanju ni bil prisoten, saj se je v Oxfordu
ZABAVE dogovarjal za študijsko povezovanje). V prispevku
sta med tri osnovna poslanstva knjižnice postavila:
SPLOŠNE KNJIŽNICE IN PROSTI informacije, izobraževanje in prosti čas. Temu
ČAS naj bi se v prihodnje prilagajal tudi novi študijski
program, ki bo študentom pomagal razumeti
V Novem mestu je 12. in 13. septembra 2005 koncept prostega časa in kakšne vloge igrajo mediji
potekalo strokovno srečanje z mednarodno pri preživljanju prostega časa. Saj čeprav promocija
udeležbo, ki sta ga s skupnimi močmi organizirali knjige in branja ostaja še vedno ena glavnih
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in mestna nalog knjižnic, se morajo knjižnice prilagajati
knjižnica »Ivan Goran Kovačič« iz Karlovca, kije spremembam v medijskem prostoru, sicer ne bodo
osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem. izpolnjevale svojega poslanstva. Zato morajo
knjižničarji poznati in razumeti spremembe, ki se
Srečanja pa smo se, kot je že v navadi, udeležili dogajajo v medijskem prostoru, se jim prilagajati in
tudi nadebudni študenti ali bolje rečeno študentke jih poskušati usmerjati ter razumeti vlogo knjige v
bibliotekarstva. Kljub mesecu septembru, ko je širšem medijskem kontekstu. Dr. Južničjena kratko
veliko študentov še na počitnicah ali pa se učijo predstavil tudi nov način študija, ki bo uveden po
za zadnje izpite, se je na srečanju zbralo kar osem bolonjski reformi na BINK-u. Med drugim smo
študentk. izvedeli tudi, da bo nov naziv diplomirancev
diplomirani bibliotekar informatolog .
Srečanje je bilo namenjeno predvsem predstavitvi
vloge, ki jo ima knjižnica pri zagotavljanju Dr. Silva Novljan je opredelila prosti čas kot čas,
kvalitetnega preživljanja prostega časa vseh svojih v katerem človek svobodno zadovoljuje svoje
potrebe in želje, knjižnica pa razvija pozitivne
učinke prostega časa in zmanjšuje negativne
učinke. Knjižnica s svojo zbirko in storitvami
tako zagotavlja aktivno preživljanje prostega časa,
ko se uporabnik lahko sprosti in razbremeni od
obveznega dela. Na to kaže tudi izposoja knjig
v slovenskih knjižnicah, saj si na primer odrasli
znotraj leposlovja izposodijo največ nezahtevnih
romanov, ki jim ponujajo sprostitev, s pomočjo
katere lahko odmislijo tegobe vsakdana.

Študentke na posvetovanju V prispevku »Skrita moč knjižnic — knjižnica
kot motivacijski prostor za doživljajsko branje«
uporabnikov. Uvodni predavanji sta bili tako je Breda Podbrežnik Vukmir poudarila, da mora
namenjeni sociološkim okvirom in dejavnikom, knjižničar biti tudi sam bralec in da mora spodbujati
ki vplivajo na način preživljanja prostega časa, družinsko branje, saj le bralci ustvarjajo bralce.
srečanje pa je z vsakim referatom bolj prehajalo iz Zgled in motivacijo za branje ponujajo predvsem
teoretičnih smernic na primere dobrih praks, ki se družina, učitelji in knjižničarji. Knjižničar pa mora
že izvajajo po Sloveniji in na Hrvaškem. veliko časa nameniti tudi izboru knjižnih zbirk,
organizaciji in dostopnosti. Meni, da bi morali
starostno razporeditev dopolniti spredšolsko stopnj o
ter uvesti nekakšno klasifikacijo leposlovnih del,
kakršno že lahko najdemo v OCLC-jevem Fiction
Finderju (http://fictionfinder.oclc.Org/J.

Pred predstavitvijo nekaterih dobrih praks pa bi V sklopu ponedeljkovih predavanj smo nato slišali
rada izpostavila še nekaj uvodnih prispevkov: in predvsem tudi videli, kako knjižnice skrbijo za
Dr. Primož Južnič je predstavil prispevek, ki ga je aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa
pripravil skupaj z dr. Mihom Kovačem (ki žal na svojih uporabnikov.

4 ŠTUBIDU / oktober 2005

V Zadarski knjižnici dajejo poudarek predvsem na -naj založništvo obogati trg z gradivi za različne
kvalitetno, a neformalno in prijetno preživljanje skupine učnih težav;
časa otrok in mladih s svojimi vrstniki. Prikazali
so vrsto programov, kijih v knjižnici izvajajo, pri -naj ZBDS ustanovi komisijo za te skupine, ki
čemer je bilo najbolj impresivno prav število in bo pripravila prevod ustreznih IFLA smernic in
pogostost dejavnosti, kijih namenjajo preživljanju izbere člana, ki bo sodeloval v IFLINI Sekciji
prostega časa mladih. za knjižnične usluge za ljudi s posebnimi
potrebami
V Bežigrajski knjižnici so pri dejavnostih -naj se na Oddelkuzabibliotekarstvo, informacij sko
stopili še korak dlje, saj so se tesno povezali z znanost in knjigarstvo uvede predmet za delo z
drugimi kulturnimi ustanovami (muzeji, AGRFT, ljudmi s posebnimi potrebami;
okoliške šole, ...) in s skupnimi močmi ustvarjajo
programe za uporabnike. Zelo uspešno je njihovo -naj bo v vsaki splošni knjižnici eden od
sodelovanje s Tehničnim muzejem Slovenije, knjižničarjev zadolžen za ugotavljanje posebnih
ki poteka v obliki mesečnih tematskih delavnic potreb;
(elektro delavnica, delavnica tkanja, izdelajmo -je potrebno sodelovanje knjižnic s stroko in
periskop, svečarska, ...), pripravljajo pa jih kustosi institucijami, ki so zadolžene za to;
muzeja. Pri sodelovanju knjižnic in muzejev gre za
plodno promocijsko sodelovanje, saj z ustreznim -bo Državni center za razvoj knj ižničarstva v svoj ih
pristopom vzbudijo zanimanje za poznavanje vprašalnikih spraševal tudi po dejavnostih, kijih
muzejskih dejavnosti ter interes za obiskovanje knjižnica izvaja za ljudi s posebnimi potrebami.
muzejev in galerij. Knjižnica promovira dejavnost
muzejev tudi:

- s tekočim obveščanjem o dogodkih v muzejih,
- z izpostavljanjem gradiva o teh muzejih in
- tako, da svojim članom nudijo cenejše ali

brezplačne vstopnice v določene slovenske
muzeje.

MatičnaknjižnicaKamnikjepredstavilainteraktivno Ogled knjižnice Mirana Jarca Novo mesto
knjigo za otroke (http://www.kaminskaveronika.
neti, ki otrokom na sodoben način predstavlja Vendar pa je potrebno zagotoviti sredstva za te
pravljice iz lokalnega okolja, puljska knjižnica pa dejavnosti, dejavnosti prostega časa pa se lahko
njihovo dejavnost, kije namenjena turistom. odvijajo le, če so za to prostorski in kadrovski
pogoji.
Drugi dan srečanja pa je bil v znamenju predavanj
o vlogi knjižnice za ljudi s posebnimi potrebami, Morda bi za zaključek tega poročila s posvetovanja
saj so ti referati nekoliko zasenčili ostale in sprožili zapisala le še to, daje bilo srečanje zelo zanimivo
plodno diskusijo. Dr. Novljanje izpostavila potrebo in celo navdihujoče, saj se je pokazalo, da z željo
po dopolnilnem izobraževanju knjižničarjev in in vizijo knjižničarjev lahko knjižnica res postane
posvetovanju na to temo, že pred zaključkom igrišče, ki preko igre pripelje do znanja in zabave.
srečanja pa je bil zapisan osnutek Novomeške Hkrati pa je bilo posvetovanje lepa priložnost
deklaracije, ki jo bodo posredovali vsem pristojnim za druženje s študenti in knjižničarji, izmenjavo
organom. Izjava bo poudarjala, kako pomemben je mnenj in zabavo.
prosti čas in kakšno vlogo ima tu knjižnica. Zato
bi morale knjižnice paziti na kakovost zbirke in Tanja Merčun
pestrost kakovostne izbire storitev v povezavi z [email protected]
okoljem in za vse skupine uporabnikov. Vendar pa
knjižnice določenih storitev ne morejo opravljati
- pravica koristenja uslug splošnih knjižnic je
kratena turistom in ranljivim skupinam. Zato:

ŠTUBIDU / oktober 2005 5

KAJ SE ZE DOGAJA NA NAŠEM tako sta postali prijetni, funkcionalni in prostorni.
FAKSU? Na pomoč nam je pristopila ga. tajnica fakultete,
ki nam je podarila lepo ohranjeno pohištvo za prvo
Poročilo o delu v Študentskem svetu Filozofske pisarno.
fakultete (ŠSFF) in v Študentski organizaciji
Filozofske fakultete (ŠOFF) • DENARČKE ŠTEJEMO, DENARČKE ...
Na sejah ŠOFF-a in ŠSFF-ja sem se trudila za čim
Nazadnje sem se predstavila v Štubiduju kot višjo finančno podporo projektom na našem oddelku.
novoizvoljena predstavnica v Študentski organizaciji Tako smo pridobili sredstva za avtobusni prevoz
in predsednica Študentskega sveta Filozofske za izmenjavo Osijek - Ljubljana in še neizvedeno
fakultete. ekskurzijo v Zamejsko Slovenijo, tiskanje knjižnih
znamenj od ŠSFF-ja (na variabilnem delu nismo
V svojem volilnem programu je bilo navedeno, da dobili nič - o tem me odloča ŠOFF) in denar za
vas bom sproti obveščala o dogajanju v Študentski mednarodno konferenco BOBCATSSS 2005.
organizaciji. Torej ... Prijavila sem več projektov na variabilni del
Kot prvo upam, da ste opazili oglasno desko pred (fotografski natečaj, knjižna znamenja in ustvarjalne
učilnico 528, na katero obešam zapisnike zadnjih sej delavnice), a niso dobili finančne podpore.
ŠOFF-a, lepim vabila in obvestila.
• BOLONSKI PROCES
Katarina Demšar Po funkciji (predsednica ŠSFF-ja) sem članica
Komisije za dodiplomski študij. Kmalu sem skupaj
• PREPIH V KI 6 z vabilom na sejo prejela tudi prenovljena programa
V mesecu januarju sem kot predsednica posredovala na bibliotekarstvu in prevajalstvu. Intenzivno sem se
pri preložitvi zaprtja okrepčevalnice KI6, vendar se učila in spoznavala Bolonjski proces, skupaj z Majo
je vodstvo fakultete odločilo, da bo pripravilo razpis Blažič (predsednica Sekcije študentov pri ZBDS),
za najboljšega ponudnika. S prodekanom študentom sva pripravili srečanje študentov s profesorji o
sva potem sodelovala pri pisanju kriterijev in novem študijskem programu na bibliotekarstvu.
pogodbe ter nazadnje pri zniževanju cen nekaterim Sodelovala sem v delovni skupini za pripravo okvirov
toplim napitkom. (minimalni pogoji), ki morajo biti upoštevani pri
Danes sem vesela, da smo končno uredili ta večletni prenovljenih programih na Filozofski fakulteti.
problem. In zdaj držim pesti, da bodo novi programi izločili
V načrtu pa je že gradnja večnamenskega prostora “balast” iz naših predmetnikov in študenti ne bomo
na dvorišču, ki naj bi bila zgrajena še v letošnjem več samo zapisnikarji predavanj.
letu.
• DNEVI ŠSFF
• VONJ PO SVETLEM IN LEPEM V prvem tednu maja je ŠSFF pripravil Dneve ŠSFF-
K16 je prehod za naše prostore ŠSFF-ja in ŠOFF- ja. Na ta način smo obeležili prvo obletnico protesta
a oz. pisarni. V tem času smo ju na novo opremili, zaradi prostorske stiske. Pripravljen je bil pester
program za študente. Pri programu je sodelovala
tudi Barbara Plestenjak, ki ga je popestrila z
izdelovanjem nakita. Predstavila so se študentska
društva na Filozofski fakulteti, med drugimi tudi
Sekcija študentov bibliotekarstva pri ZBDS.

• DRUGO
Poleg vsega pišem študentska mnenja za profesorje,
hodim na Komisije, kolegije dekana, najrazličnejše
sestanke, seje Študentskega sveta Univerze v
Ljubljani, predavanja in srečanja. V veselje mi
je bilo, da smo se svetniki in svetnice družili na
delovno-motivacijskem vikendu, kjer smo se ne
samo spoznali temveč tudi začrtali pot vnaprej.

6 ŠTUBIDU / oktober 2005

ŠOFF je v mesecu marcu organiziral veliki Kaj smo počeli v splomladanskih mesecih?
otvoritveni koncert meseca kulture, na katerem so
sodelovali znani pevci in glasbene skupine. Konec januarja oziroma začetek februarja smo se
udeležili mednarodnega simpozija Bobcatsss 2005
V maju sem se kot predsednica ŠSFF udeležila v Budimpešti, kjer smo suvereno predstavljali
srečanja v Oslu, kjer nam je bilo predstavljeno BINK. Obenem je skupina treh študentk in
študentsko vključevanje v delovanje Univerze, pa študenta pod mentorstvom prof. Južniča zelo
tudi uresničevanje Bolonjske reforme. uspešno predstavila referat »Who Says That Old
Dogs Can’t Learn New Tricks« A Survey Of
31.5.2005 je ŠSFF podal tudi mnenje za kandi >[email protected] com

15. 3. 2005 smo se aktivno udeležili pereče

razprave o Bolonjski deklaraciji na BINKu.

SEKCIJA ŠTUDENTOV Ugotovili smo, da se večina študentov ne zaveda,
BIBLIOTEKARSTVA PRI ZVEZI kako je ta sprememba študija pomembna za nas
in predvsem za prihodnje generacije, ki bodo

BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV študirale po novem študijskem programu. Med
SLOVENIJE razpravo smo ugotovili, da študijski program
prinaša nekaj pozitivnih novosti, obstaja pa še

nekaj točk, ki jih bo potrebno pred začetkom
Za vse tiste, ki prvič berete Štubidu, naj vas izvajanja spremeniti.
obvestim, da si za več informacij o tem, kaj

Sekcija je, kakšen je njen namen in kaj so naši '20. in 21. aprila 2005 sta potekala dva organizirana
cilji, lahko preberete prejšnjo številko Štubiduja strokovna ogleda Centralne tehniške knjižnice v
(tisto, ki ima fotke na platnicah).

ŠTUBIDU / oktober 2005 7

Ljubljani (CTK) pod vodstvom ge. Mojce Dolgan- “WHO SAYS THAT OLD DOGS
Petrič. Ogled je bil namenjen predvsem brucom, CAN’T LEARN NEW TRICKS?”
saj smo ugotovili, da je za boljšo bibliotekarsko
razgledanost zelo dobro že bruce poslati na ogled A survey of internet usage
glavnih knjižnic, ker se tako z njimi bolje spoznajo
in se jih ne bojijo uporabljati. among seniors

25. in 26. aprila 2005 smo izvedli dvodnevno (Abstract)
izmenjavo s študenti bibliotekarstva v Osijeku.
Tokrat smo iz Ljubljane šli na obisk k našim The aim of our paper is to discover and analyse
sosedom, ki so nas lepo prijazno sprejeli in nam current trends of Internet usage among Slovene
pokazali njihov oddelek na Osiješki filozofski seniors, the participants of different Third Age
fakulteti, center mesta in nacionalni park »Kopački University programmes. We chose-this particular
rit«. Poskrbeli so tudi za družabni večer poezije in group of seniors because they lead a very active
proze v romantičnem vzdušju ob svečah v enem lifestyle. Participating in these programmes rneans
izmed njihovih najbolj obiskanih lokalov. Polni they are eager to leam new things and that they have
pozitivnih vtisov smo jih povabili, naj naslednje access to computers.
leto vrnejo obisk in nas pridejo pogledat v
Ljubljano. Fotografije si lahko ogledate na naši
spletni strani.

3. in 4. maja pa smo aktivno sodelovali tudi na Predstavniki našega oddelka z mentorjem v
dnevih Študentskega sveta Filozofske fakultete, Budinpešti
kjer smo imeli svojo stojnico, kjer je med drugim
potekala tudi delavnica izdelovanja nakita In our society there is a prevailing belief that
pod vodstvom naše podpredsednice Barbare computers and Internet are mainly used by younger
Plestenjak. Slednja je bila zelo zanimiva za generations, who grew up with the modem
mimoidoče študente in študentke ter profesorje. technology. To indicate that the reality is quite
Mislim, da smo zelo dobro predstavili našo different we did a study showing the actual situation
Sekcijo, saj smo poleg Društva umetnostnih in Slovenia. Today seniors not only know how to
zgodovinarjev edini pripravili tudi slikovno use computers; they are becoming active users of
predstavitev naših ekskurzij, ki smo jo projecirali Internet and e-mail. Various research show that
na platno sredi avle FF. through the past ten years more and more elder
people have started to leam how to use computers
Kaj bomo počeli ob začetku študijskega leta? and of course how to surf the Internet. We could say
that a new Internet market has been opened to offer
- izdali bomo nov Štubidu, ki ga sedaj držite v different information and Services to the modem
rokah; seniors.

- zamenjali bomo vodstvo Sekcije;
- izdelali bralna znamenja za promocijo Sekcije

študentov bibliotekarstva pri ZBDS;
- priprava na posvetovanje ZBDS, Bernardin,

oktober 2005.

Do takrat pa vam želim USPEŠEN ZAČETEK
ŠTUDIJSKEGA LETA!!!

predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva pri We wish to understand what percentage of seniors
ZBDS who participate in Third Age University programmes
has leamed to use the Internet and how they have
Maja Blažič leamed it. We are also interested in, how much time
[email protected] they spend surfing or writing e-mails, and where

8 ŠTUBIDU / oktober 2005

they access the Internet. How do libraries approach • The PRAGUE Declaration. Available from: http://nclis.
this new trend? Do they offer enough Computer gov/libinter/infolitconf&meet/postinfolitconfmeet/
courses for inquisitive seniors or could they do PragueDeclaration.ppt. [Date accessed 04.12.2004]
better? To find out the answers carried out survey
among seniors involved in Slovene Third Age • The UNIVERSITY of Third age: Establishment of The
University programmes by using multiple choice Third Age University. Available from:
questionnaires. http://www2.ames.si/~liditzo/english.html [Date accessed:
11.12.2004]
Our paper will therefore try to establish the situation
in the new EU member with the help of study answers • UNIVERZA za tretje zivljensko obdobje: Zgodovina.
and other verified >[email protected]
živo, vinu in siru. [email protected]
V četrtek zjutraj smo zapustili Dubrovnik ter s
katamaranom odpluli proti otoku Mljetu. Program
se je tam nadaljeval v popoldanskem času, najprej

ŠTUBIDU / oktober 2005 15

KAKO SE PRELEVITI IZ kjer naj bi bile te teme objavljene 1 . Ob vstopu vas
ABSOLVENTA V DIPLOMANTA? bo namreč pričakal prijazen napis: “Teme bodo
objavljene”, ki pa se navadno v teku s časom ne
V življenju skoraj vsakega študenta (katerekoli spreminja bistveno. Lahko se sprehodite tudi do
fakultete) slej ko prej nastopi trenutek, ko mukoma oglasne deske na oddelku, kjer so teme dejansko
opravi svoj zadnji izpit. Vzhičen in radoživ obešene, a žal že dolgo ne več proste, dočim so
poskakuje v zrak in si misli, da življenje ne more določene celo že formulirane v obliki shranjenih
biti lepše. Nič več izpitov, nič več izgubljanja diplom pri gospe Hedviki v knjižnici. Omeniti
časa v pozimi zadušljivih in poleti še dodatno je potrebno tudi, da vsak predavatelj, ki predava
vročih prostorih fakultete, kjer zlovoljno meni, določen predmet na oddelku lahko letno asistira
da le izgublja čas z nepotrebnimi stvarmi in je v pri največ petih diplomah, kar se zna izkazati kot
mislih pri čisto drugih stvareh, kot pa pri študiju. velik problem, če se za določenega predavatelja
A vendarle, ko se mu glava zbistri, ko se veselje zanima več diplom željnih študentov. Iz tega sledi,
poleže in ko pomisli “Kaj pa zdaj?”, sprevidi, daje da je potrebno že zelo zgodnje srečanje študenta
pred njim še tista zadnja stvar na fakulteti v sklopu “šeneabsolventa” z zaželenim potencialnem
dodiplomskega študija - diploma. Akopak se je mentorjem iz razloga njegovega prisostvovanja v
študent, o katerem govorim, v sklopu dotedanjega sklopu izdelave diplomskega dela. Kot je bilo že
študija tudi za sam študij zanimal, potlej bo najbrž omenjeno, vsak nosilec vsaj enega predavanega
scenarij, ki sem ga malo preje omenil, vsaj deloma predmeta na oddelku lahko k diplomi pomaga le
drugačen. petim (lahko pa tudi manj, saj ima mogoče “na
grbi” še zamudnike iz preteklih let), prednost imajo
Najpomembnejša stvar, ki si jo velja vzeti na znanje študenti, ki se prej dogovorijo za temo diplome
je, da diploma in nje tema ne bo sama od sebe padla in tisti, ki sami predlagajo svojo lastno temo.
pred študentovo obličje, vsaj zanj zanimiva skoraj Posledično pomeni to manj razpisanih tem in hkrati
zagotovo ne! Zato j e potrebno še predno j e opravlj en manjšo izbiro med njimi. Zatorej se največkrat
zadnji izpit in še pred dopustom pred vpisom začne dogovarjanje za mentorstvo diplomam nekje
v začetku poletnega semestra četrtega letnika.

Po opravljenem razgovoru z bodočim mentorjem2
o temi diplome, okvirjih le-te in raziskovalnih
vprašanjih, mora študent le-te formulirati v obliki
uradne prijave teme. Podrobnejša navodila za
prijavo, pripravo in zagovor diplomskega dela3 ter
obrazec za prijavo diplomskega dela4 sta dostopna
na spletni strani oddelka, omeniti je potrebno
le najbolj pomembne stvari. Predvideva se, da
bo študent znal ob pomoči mentorja formulirati
problematiko, ki jo bo obravnaval, kakor tudi kaj
namerava z dobljenimi rezultati storiti in v kakšni
meni naj bi dobljeni rezultati pripomogli k samemu
razvoju stroke v katero namerava z dobljeno
diplomo vstopiti. V veliki meri je študentom
navadno v pomoč seminar, ki ga izdelajo v sklopu
predmeta Dokumentalistika v četrtem letniku, kjer
kot primer prijave diplomskega dela navajajo že kar

Potrebna je zbranost in organiziranost...'

v absolventski staž pomisliti tudi o diplomski 1 http://www.fF.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/teme_dipl.htm
temi. Tu je potrebno omeniti, da se na našem 2 Možen je seveda tudi komentar, ki pa vam ga lahko dodelijo
oddelku sicer teme diplomskih del razpisujejo tudi
naknadno, a vendar le, če ste zelo veliki optimisti tudi naknadno, glede na kompleksnost in tematiko bodočega
lahko računajte na to varianto, bolj racionalni in diplomskega dela.
pesimisti pa ste vabljeni na stran našega oddelka, 3 http://www.ff.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/Dipl_navodila.rtf
4 http://www.ff.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/Dipl_obrazec_
prijava.doc

16 ŠTUBIDU / oktober 2005

koncept svoje diplomske naloge, ki jo nameravajo možno mentorja ali komentarja enkrat zamenjati,
izdelati. Tudi pri tem se pokaže prednost čim če v predpisanem roku enega meseca ne vrne
prejšnjega dogovora o temi diplome! pregledanega osnutka diplome skupaj s popravki.
Kakršne koli spremembe diplomskega reda je moč
O ustreznosti prijavljenih tem za diplomska dela prebrati tudi v splošnih navodilih8 .
odločajo na svetu oddelka, predstojnik ob tem
določi še predsednika in še enega člana komisije5, Potek izdelave diplome ni točno določen, razlikuje
uspešno odobritev teme6 pa vam sporoči kar mentor se od mentorja do mentorja, nekateri študentom
sam. Zelo pomembno je vedeti da Diplomski določajo točno obliko in formo posameznih delov
red Filozofske fakultete (sprejet na seji senata diplome, drugih pri tem pustijo študentom bolj
Filozofske fakultete 12.3.2003)7 predvideva, da proste roke. Seveda je to odvisno tudi od same
“Kandidat/kandidatka prijavi temo diplomskega tematike. Nekako vsem je skupno, da se delo razvije
dela in odda pisno dispozicijo najkasneje v najprej iz teoretičnih temeljev, ki zastavljajo nek
treh mesecih po vpisu v absolventski staž,” kar okvir, znotraj katerega se bo izgrajeval koncept
pomeni, da je to potrebno naredite čim prej po in usmerjenost misli študenta, nato praktično
vpisu v “absolventa”, saj se po pravilih ta rok za apliciranje teoretičnih osnov na obravnavani
prijavo izteče KONEC DECEMBRA vsako leto,
odnosno PRVEGA (1) JANUARJA po vpisu v Sledite navodilom in nasvetom tistih, ki so to pot
absolventski staž! Kakšne so posledice, če tega ne opravili pred vami...
narediš, ne vem, a se zna potem rado vse skupaj
zakomplicirati ... Opozoriti je potrebno tudi na problem, morebitna izdelava raziskave, podajanje
to, da če kanite naslov ljubosumno čuvati pred dobljenih podatkov raziskave, njih tolmačenje ter
vsemi, tudi pred samim seboj, pravilnik pravi: “Če pogled v prihodnost Na koncu sledi še vkuppoteg,
kandidat/kandidatka diplomskega dela ne odda zbir oz. povzetek vseh prej podanih podatkov
v dveh letih, tema dela zapade in jo je potrebno in misli, ter seveda seznam bogate literature,
ponovno prijaviti.” Da bi bilo še bolj zanimivo, uporabljene pri izdelavi diplome. Dodajajo se tudi
fakultetna časovno omejitev navodil glede oddaje priloge, ki sicer le dopolnjujejo misli, podane v
naloge prepuščajo tudi mentorjem in posameznim diplomi, a niso popolnoma del nje in zatorej jih
oddelkom v lastno presojo, naša oddelčna navodila dodajamo čisto na koncu in ne številčimo. Vzorec
pa od 4.11.2004 narekujejo, da se mora študent na izgleda diplome na našem oddelku je možno dobiti
zagovor prijaviti najkasneje dvanajst (12) mesecev tudi na oddelčni spletni strani9, kjer je potrebno
po prijavi teme! Če ta rok zamudite, zna biti zoprno, podatke le prilagoditi lastnim potrebam. Mentorje
ker tema najbrž ne bo več v skladu s časom glede na je potrebno obiskovati zelo pogosto in jim redno
hitrost napredka vseobče znanosti in vsega, vključno prinašati sadove našega dela s področja razvijanja
z našo stroko, problemi pa znajo nastati tudi na diplome, če želite, da bo narejena v skladu s
mentorjevi strani, ker najbrž ne bo več kazal kakšne pričakovanji mentorja in izdana v doglednem času.
bistvene entuziastične želje po sodelovanju pri vaši Nikakor se ne zanašajte na dejstvo, da bo imel
diplomi in s tem z vami. Če vam med nastajanjem
diplome izbrani mentor več ne bo všeč, gaje možno 8 http://www.ff.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/splosna_navodila-
zamenjati tako, da se dogovoriš s predstojnikom in dipl.htm
mentorjem, ki ti od sedaj ne ustreza več, prošnjo 9 http://www.ff.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/Dipl_vzorec.doc
pa vložiš v tajništvo. Seveda se o tem dogovoriš
tudi z na novo izbranim mentorjem. Prav tako je

5 V vsaki komisiji so trije člani: predsednik, ki ni mentor ali
komentar, mentor in še en član komisije. Če pri diplomi
sodeluje komentor, potlej drugega člana komisije ni, a tudi
komentar ne more biti predsednik komisije.

6 Do zavrnjene prijave lahko pride zaradi slabega koncepta,
preširoko zasnovane teme ali obravnavanja problematike, ki
je bila predhodno že ustrezno obdelana v takšni obliki. Prav
zato je potreben dober predhodno zastavljen koncept naloge.

7 http://www.ff.uni-lj.si:81/studij/dodiplomski/pravilniki/
diplred.asp

ŠTUBIDU / oktober 2005 17

mentor tako dober spomin, da se bo spomnil, kaj sta omenjeni mapi, pote pa vse skupaj, se pravi mapo,
se pogovarjala devet mesecev nazaj. Upoštevati je potrdilo o opravljenih izpitih ter indeks, oddate
potrebno vse pripombe mentorja in jih tudi vključiti v že omenjenem časovnem razdobju v referat za
v delo. Ko oddate končno različico diplome, morate študentske zadeve v 5. nadstropju, seveda v času
popravljeno nazaj dobiti najkasneje dva meseca po uradnih ur.
oddaji.
Polni radosti, ker ste se uspeli prijaviti, preidete na
Ko mentor končno ugotovi, da so bili vaši napori fizično izdelavo diplom. Le-teh mora biti najmanj
uspešno materializirani v obliki primerne diplome, 5 in sicer:
pride čas za prijavo na zagovor izdelane diplome.
Prijaviti se je potrebno ko je že poteklo vsaj tri 2 za hrambo v knjižnici BINK-a (1 arhivski,
mesece od prijave teme, ter v predpisanem roku čitalniški izvod in 1 za izposojo)
kot je razvidno iz tabele 1, kar pomeni, da če želite 1 za hrambo v Informacijskem centru za
diplomirati vjuniju, potlej je potrebno prijavo oddati bibliotekarstvo v NUKU,
med prvim delovnim dnem v maju (kije predhodni 1 za mentorja in
mesec) in petnajstim majem, kar pomeni, da imate 1 za eventualnega komentarja ali pa ti ta izvod
za prijavo na posamezni rok štirinajst dni časa. ostane za spomin.

Tabela 1: Primer rokov za zagovor diplomskega dela v Oblikovanje diplome je podrobno popisano v že
študijskem letu 2004/05 omenj enih Navodilih za prij avo, pripravo in zagovor
diplomskega dela. Izdelane diplome je potrebno
Prijavo se izvede z nakupom diplomske mape v oddati najkasneje 14 dni pred datumom zagovora
knj igarniFilozofske fakultete (nanotranj em dvorišču v tajništvo oddelka, da imajo člani komisije čas
za fakultetno stavbo, gledano iz Aškerčeve ulice), podrobno preštudirati zapisano. Zanimivo je
obstajata pa dve vrsti le-te, ena za enopredmetne, dejstvo, da bodoči diplomant za datum zagovora
druga za dvopredmetne študente. Ko kupite ustrezno izve najkasneje en teden pred zagovorom in sicer
mapo, je potrebno izpolniti osebne podatke na po klasični pošti ali preko oglasne deske, datume in
sprednji strani mape, ter naslov diplomskega dela sezname pa je možno videti tudi na spletnih straneh
na listu za ocenjevanje. Prav tako je potrebno imeti oddelka12 .
pri sebi indeks z vsemi vpisanimi ocenami izpitov,
ko se napotite v tajništvo oddelka. Tam vam tajnica Na dan zagovora diplome v predavalnico
pregleda če ste dejansko izpolnili vse obveznosti za (navadno gre za predavalnico 532, zelo redko
pristop k zagovoru, vključno s poravnavo stroškov 528) ob predvideni uri (morda tudi kakšno minuto
opravljanja diplomskih obveznosti, če že več kot kasneje - saj poznate “akademskih 15”) vstopijo
dve leti nimate več statusa. Globa trenutno znaša predsednik in člana komisije, kjer predsednik na
73.700,00 SIT10, zato je pametno da ne odlašate kratko predstavi naslov in študenta, nato pa besedo
predolgo ... Torej, ko tajnica ugotovi, daje vse v prepusti navadno bolj ali manj živčnemu študentu.
redu, potem pritisne štampiljko na notranji zavihek Predstavitev naj bi trajala nekje dvajset minut, kjer
mape, kjer piše daje študent opravil vse obveznosti, je možno uporabljati vse vrste didaktičnih pomagal,
vključno z opravljenim obveznim izvenoddelčnim a vseeno je najpogostejša uporaba predstavitve v
predmetom". Izpolniti je potrebno še potrdilo programu PowerPoint. Po končani predstavitvi
o opravljenih izpitih, ki ga prav tako dobite v sledijo vprašanja članov komisije. Prvi vprašanja
navadno postavi mentor, nato drug član komisije
in nazadnje predsednik komisije. Vsak vpraša
dve generalni vprašanji z možnimi podvprašanji,
ki se največkrat dotikajo aplikacije obravnavane
problematike v kontekst umestitve v dejansko
prakso v stroki. Če so zadovoljni z odgovori, ta del

10 http://www.ff.uni-lj.si:81/Glavna_stran.htm# 12 http://www.ff.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/ZAGOVORI_
11 Kot veste je potrebno tekom študija opraviti en izven oddelčni DIPLOMSKIH_DEL-R.htm (redni študenti) ali http://www.
ff.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/ZAGOVORI_DIPLOMSKIH_
izpit, izbira pa je možna med filozofijo za nefilozofe, DEL-I.htm (izredni študenti)
sociologija za nesociologe in politologija za nepolitologe.

18 ŠTUBIDU / oktober 2005

ne traja več kot dvajset minut. Za tem sledijo možna

vprašanja publike, ki pa je dokaj redka. Publika

nato skupaj s kandidatom zapusti predavalnico, da

lahko člani komisije pretehtajo slišano in videno, ter

določijo oceno s pomočjo obrazca za ocenjevanje13 .

Ko se zedinijo o tem, pokličejo vse skupaj nazaj

v predavalnico, kjer publika slavnostno razglasitev

ocene pričaka stoj e. Predsednik komisij e poda oceno

diplomskega dela ter oceno zagovora diplome, ki

nista nujno vedno isti, največjo težo pa ima seveda

ocena diplomskega dela, ki se tudi upošteva kot

ocena, s katero je kandidat diplomiral. Če kandidat

z oceno ni zadovoljen ali se z njo ne strinja, lahko

pritožbo odda v referat za študentske zadeve v roku

treh dni po datumu zagovora. Skratka, potem sledijo

čestitke članov komisije in tudi publike, katero jo Filozofska fakulteta v Ljubljani

je za to, da je dogodek bolj vesel in slavnosten 14. ure) sploh ne prisostvuje na podelitvi, zatorej
priporočlj ivo imeti čim več. Lahko sledi tudi zahvala slovesnost, vključno z govorom rektorja fakultete
diplomiranca svojemu mentorju in komentorju, ne in podelitvijo diplom tistim, ki so prisotni, ne
škodi pa tudi kakšen šopek cvetlic ali čokoladno traja dolgo. Za vse tiste, ki ne morejo ali nimajo
presenečenje v duhu uspešnega sodelovanja in interesa priti na slavnostno podelitev, lahko listino
zahvale za vso pomoč 14. Potlej se odide jest, pit in prevzamejo kasneje na referatu za študentske
veselit iz razloga diplomiranja, kamor se povabi zadeve, skupaj z indeksom, ki pa gaje možno dobiti
vse prisotne, neprisotne in tudi člane komisije, če eno uro pred slavnostno podelitvijo diplom na
imajo seveda čas. Skupno gledano celoten zagovor Univerzi, jasno, v referatu za študentske zadeve 15 .
največkrat ne preseže trajanja ene ure. Ko boste končno držali v rokah tisto rdečo mapo,

Člani komisije potem popolnoma izpolnjeno mapo boste zagotovo začutili veselje in srečo, radostno
predajo v tajništvo oddelka, ki potem posreduje boste odkorakali novim izzivom nasproti, posebno
dokumentacijo o diplomiranju skupaj z študentskim pa to velja še za tiste, ki ste dvopredmetni študenti
indeksom v referat za študentske zadeve, le-ti pa v in/ali še nimate dovolj čepenja za knjigami in
roku enega tedna izdajo in novemu diplomirancu računalnikom, ter boste študirali še na podiplomski
pošljejo začasno potrdilo o diplomiranju, ki do ravni. Ne smemo pa pozabiti še dejstva, da to še ni
izdaje uradne diplome velja kot veljavno potrdilo čisto konec študija, saj vsakega, ki želi v knjižnici
o diplomiranju. Ko je uradna listina izdelana ali njej podobni instituciji delati, čaka še strokovni
je diplomiranec pisno pozvan, da je vabljen na izpit, nenazadnje pa smo tako ali tako generacija,
slavnostno podelitev diplom v prostore Univerze v ki se bo morala kar permanentno izobraževati ...

Ljubljani in sicer v slavnostno dvorano z vhodom Aleš Klemen
iz Vegove ulice. Ker pa je dvorana dokaj majhna, ales [email protected] 1. com
pogostost uradnih podelitev pa (presenetljivo) redka

- posledično je število podeljenih diplom dokaj P.s.
visoko, je število gostov na diplomiranca omejeno Za vse tiste, ki svoji diplomi ne boste priložili
na dva posameznika. Mnogo diplomirancev iz zgoščenke s polnim besedilom diplome in še
razloga pozno dobljene diplome (včasih traja tudi kakšnimi dodatki, kar je v zadnjem času sicer
eno leto preden ti slavnostno podelijo diplomo!)

in neustrezne ure dneva (navadno okrog 13. ali 15 Samo pojavljanje besedne zveze “referat za študentske
zadeve” pojasni bistveni pomen tega dela upravljanja
13 http://www.ff.uni-lj.si/biblio/Tajnistvo/Dipl_ocena.rtf fakultete na življenje absolventa, ki želi diplomant postati.
14 Zahvala vsem zaslužnim (med katere spadajo navadno Torej, ko sejezite na dolge vrste pred referatom, pomislite na
vse te naloge, ki jih morajo opraviti že samo za absolvente,
mentor, komentor, ožji in širši člani sorodstvenih zvez, kaj šele za vse druge študente z vsemi ponovnimi,
prijatelji, znanci, sodelavci in vsi ostali, ki so hote ali pogojnimi, vzporednimi, izrednimi, brezstatusnimi in kar je
nehote krivi za nastanek še enega diplomiranca) se sicer še takšnih vpisov in razumeli boste zakaj znajo biti včasih
poda že v diplomi, a ne škodi, če se jo ponovi še enkrat ob prav presneto zoprni.
samem zaključku zagovora diplome.

ŠTUBIDU / oktober 2005 19

v močnem porastu tudi na našem oddelku, pa le razpisujejo delovne oz. zaposlitvene pogoje.
priporočilo, da po diplomiranju pošljejo svoj Seveda si želijo popolnih robotov, z vsemi možnimi
abstrakt oz. povzetek (v slovenščini in tujem jeziku) znanji in licencami. Zaslediti je tudi, da kadri več
na elektronski naslov naši oddelčni knjižničarki na odhajajo v pokoj, ampak jih še nekaj dolgih let
zaradi olajšanja dela, ki ga ima že tako preveč loči od pokojnine, če pa že gredo v tretje življenjsko
(pač kot vsak knjižničar), da nima dodatnega dela obdobje, največkrat za njimi ostane praznina, ker
še s pretipkavanjem, glede na to, da je stvar že ustanova ali podjetje nima sredstev za ohranitev
stipkana. Ja, pošljite ga v obliki golega besedila delovnega mesta, naloge pa razdelijo med preostali
(TXT format) ali obogatenega besedila (RTF kader v podjetju.
format), da ne bo imela problemov še s kakšnimi
virusi in sicer na: [email protected] ali Mogoče je najbolj pomembno, da med študijem
pa na [email protected] Lahko ne prepletamo preveč prakse s teorijo, to je najbolj
pa tudi na oba hkrati. Hvala tudi v njenem imenu. konfuzno - poslušaš nekaj, delaš popolnoma drugo.

PRIHODNOST JE V NAŠIH Koliko pomenijo v našem dosedanjem sistemu
ROKAH dodatna izobraževanja, udejstvovanja na raznih
srečanjih, se to kaj ovrednoti ali je to zgolj podatek
Prebral sem v nekem časopisu: »... naše študente - bil sem tukaj? Resnično zmanjkuje idej, kako,
bolj skrbijo boni in ohranitev študentskih servisov, na kakšen način ter na katerem razpisu me čaka
kot kaj drugega«. Ja seveda, to je naš vsakdan, ki ga prihodnost, ki sem si jo izbral in začrtal v prvem
poznamo, vemo kako deluje, nam zagotavlja obstoj letniku, če sevedanakoncunepristanemvpopolnoma
in to ne zgolj materialno, tuje tudi stik z delodajalci, drugi branži negospodarstva ali celo gospodarstva.
novimi delovnimi izkušnjami, ki jih drugače ne bi Sicer pa vsi nekako z rezervo jemljejo bibliotekarje,
imeli.

Iz tega se je porodilo naslednje razmišljanje.
Kakšna prihodnost nas čaka, kje so službe za
bodoče univerzitetne diplomirane bibliotekarje in
bibliotekarke?

Ali je preprosto dovolj, da se prebijemo čez vsa Kje je zapisana naša prihodnost?
štiri leta študija, vsrkamo vso formalno teorijo,
ki nam je na voljo in opravimo prakso po lastni češ, zakaj ste in saj to lahko vsak počne (pa niti
izbiri (brezciljno, ker ne vemo kako lahko pravilna približno ne vedo, kaj je naše delo, kaj šele o
odločitev vpliva na našo prihodnost in možnost čem smo študirali). Kljub nekaj svetlim izjemam,
zaposlitve po končanem študiju ...)? Alije bistveno, uporabniki v splošni knjižnici, ki so večno hvaležni,
da smo na pravem mestu ob pravem času - spoznamo ko jim najdeš podatke, poiščeš članke po časopisju
pravo osebo, z dobrimi političnimi vezami, ki nam ter priporočiš knjigo za dopust. Šolski knjižničarji,
priskrbi službo, če že naš priimek ne odraža dovolj ki poleg knjižnice pazijo otroke v dopolnilnem času,
dobrega socialnega statusa, ker pač starši niso ravno urejajo spletne strani in skrbijo za floro in favno.
najbolj politično ali kakorkoli drugače prepoznavni?
Najbolje bi bilo, da se rodimo staršem na direktorskih
mestih, vsaj službo bi imeli.

Kdo ima prednost pri zaposlitvi, prebivalci glavnega Ali je to to? Naš cilj? Za nekatere sigurno je,
mesta ali ostali prebivalci naše male podalpske drugi pa imajo ambicije pomagati tretjim in sicer,
države, ki vsako leto s slabšimi, okrnjenimi pogoji z izobraževanjem, svetovanjem, razvijanjem,
ponuja slabo vizijo prihodnosti? Veliko je odvisno predvsem pa z informacijskim opismenjevanjem
tudi od bodočih delodajalcev, ki mladim kadrom

20 ŠTUBIDU / oktober 2005

(uporaba informacijske tehnologije - čemur se PRAVLJIČNA URA V KNJIŽNICI
starejši kadri izogibajo). Tu nastopimo mi mladi ... ŠENTJOŠT
in svet se vrti dalje.

Nobeno delo ni nečastno, da se razumemo, vendar Po dolgem času sem bil spet pred novim/starim
želimo spremeniti obstoječe sheme, kajti še vedno izzivom. Človek bi mislil, daje to lahka naloga, pa
smo idealisti. Pa le naj ne bo vse tako črnogledo. vendar ni bilo vse tako enostavno.
Misel za konec in v razmislek: »It’s not how smart
you are, it is how you are smart! (H. Gardener)« Prijateljica Barbara meje povabila v svojo majhno
a zelo prijetno knjižnico na podeželju. Tisti dan sem
Gregor Škrlj bil za en dan gospod pravljičar. Ugotovil sem, da
zadeva ni mačji kašelj. Primanjkovalo mi je vaje,
IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO - dobri dve leti nedejavnosti na tem področju sta
pustili svoje sledi. Včasih mi je bila to rutina, sedaj
nadaljevanje pa sem že težko izbral pravljico. Kaj naj pripravim,
kdo bo poslušal, kaj naj pravljica pove, kakšen naj
bo moralni nauk...

Za lansko številko Štubiduja sem napisala sestavek,
kije danes doživel svoje veselo nadaljevanje.

Napisala sem, da so prve bibliotekarske študentske
generacije študijsko literaturo iskale povsod drugod,
samo na fakulteti ne, ker knjižnice enostavno ni
bilo. Nastala je leta 1996, najprej na 16 kvadratnih
metrih, potem jih je bilo 26, zdaj pa daje čas, da
se doda vsaj še kakih 10. To je bila lani samo želja,
brez realne podlage.

In glej, tudi teh 10 kvadratnih metrov se je našlo Grega s pravljic željnimi otroci
v prenapolnjeni Filozofski fakulteti!!! To je velika
pridobitev, saj smo sedaj knjižnica, ki ima kar štiri Priprave na začetek pravljic v knjižnici so bile v
računalnike za uporabo elektronskih informacijskih polnem teku. Prispeli so prvi, pravljic željni otroci.
virov. Prehitevamo celo nekatere velike, po desni, Neznani obrazi malih otrok so se posedli po prostoru.
ker imamo prostor še za dva računalnika. To je Vsi smo se začudeni spogledovali. Začetna trema je
pravzaprav neverjeten dvig dostopov do digitalnega hitro minila. Veselili smo se ob pripovedovanju, ter
vesolja. V sosednjem proštom so vsi ti računalniki, se prepustili dogajanju. Prebrali smo tri pravljice,
zraven pa še police s priročno knjižnico. Pravzaprav prva je bila poučna pripoved z naslovom Nekoč
j e nastal kar primeren kotiček za pisanj e seminarskih je bila. Glavno vlogo je imela miška, ki si je
nalog, za iskanje, za individualno delo ... Zgodilo želela brati. Naslednja, Zelena ladja, je bila bolj
seje ob podelitvi Berčičevih nagrad, marca letos. domišljijska - govorila je o preživljanju počitnic
na drugačen način. Z zadnjo pravljico, Bambi
Ko bomo pridobili še nekaj bivanjsko bolj ugodnih in aprilsko vreme, katero so najbolj poslušale
prostorov, npr. več sončne svetlobe, pa nekaj deset mamice, pa smo se učili ubogati starše ter se naučili
kvadratnih metrov več površine, bomo že skorajda nekaj o odraščanju ter premagovanju strahu.
lahko začeli z vzorno knjižnico.
Upam, da se bo to zgodilo kmalu, čimprej. Po prebranem smo se popolnoma razživeli, pritegnil
Torej, naj iz majhnega raste veliko! sem njihovo pozornost, da so začeli ustvarjati na
temo pravljic. Zunaj se je med tem že stemnilo in
Hedvika Pavlica Kolman, bibliotekarka KO BINK ugotovili smo, daje naše enourno druženje minilo
[email protected] kar prehitro. Lahko noč otroci ...

Gregor Škrlj

ŠTUBIDU / oktober 2005 21

DOMAČA STRAN ŠTUDENTOV

Oddelka za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in knjigarstvo

Pred enim letom (februarja 2004) je na strežniku
Filozofske fakultete ponovno zaživela spletna stran
študentov Oddelkazabibliotekarstvo, informacij sko
znanost in knjigarstvo. Boj je bil težak, toda uspeli
smo si priprositi svoj novi virtualni prostor, ki smo
ga temeljito izkoristili.

Trojka pred Goriško knjižnico

Izgled domače strani študentov bibliotekarstva Največjo in najlepšo pompozno stavbo,
novogoriško knjižnico, smo videli le od zunaj, kajti
Spletna stran namreč združuje in povezuje vsa notranjost je bila zaradi poletnega delovnega časa
področja, kjer delujemo študentje našega oddelka. žal že zaprta. Seveda smo za ceno tega, da nismo
Kaj pa skrivajo zgornje rubrike? To boste izvedeli videli UDK razvrstitve in polic s zgoščenkami ter
z obiskom naše strani. leposlovja, napolnili poln prtljažnik spominkov, ki
smo jih nabrali na ogledu po Stari Gorici, v Italiji.
Čeprav sem trenutno skrbnik strani samo jaz, pa vas Naši zahodni sosedje so zelo prijetni ljudje, celo v
želim obvestiti, da smo za vsebino strani odgovorni slovenskem jeziku so nas postregli, da smo le kaj
vsi študentje bibliotekarstva. Zatorej, kupili.

POŠILJAJTE SVOJE Najbolj nasjepresenetila vsesplošna »siesta«, katero
ŠTUDIJSKO GRADIVO Italijani tako redno vzdržujejo. Naše potovanje se
IN GA DELITE S je zaključilo hitreje kot smo si želeli. Videli smo
SVOJIMI KOLEGICAMI nekaj starih cerkva, iskali smo knjižnico in zaradi
IN KOLEGI. neznanja italijanščine nismo prišli nikamor, kot le
TUDI PRIHODNJE do čevljev in hlač po ugodnih cenah.
GENERACIJE
VAM BODO ZATO Urejeno mesto, lepi parki ter spomeniki starih
HVALEŽNE! civilizacij so nam popestrili, sicer brezizrazno in
Primož Bevc avtomobilske pločevine prepolno, staro mestno
jedro Gorice.
[email protected]

NAKLJUČNO POPOTOVANJE Nekoliko bolje bi jo odnesli, če bi študirali
zgodovino ali arhitekturo. Naša srca bi potem bila v
Med poletnim oddihom smo si zaželeli strokovnega harmoniji. Tako pa smo pustili strokovne oglede za
in hkrati prijetnega izleta. Planirali smo dolgo in kdaj drugič, ko bomo ponovno izkoristili počitnice
tehtno, a kljub temu seje tok dogodkov med potjo, za raziskovanje s stroko povezanih znamenitosti.
izgubljanjem ter kratkimi a nadvse zanimivimi
dogodivščinami, odvijal samodejno. Kamorkoli gremo/greste, glejte z očmi bibliotekarja
- namreč le tako bodo »vse stvari lepo v vrsti kot
Skoraj smo najeli domačina, da bi nam razkazal so hiše v Trsti« !
znamenitosti Nove Gorice, pa do tega, zaradi
prevelike vročine in dehidriranosti, nismo prišli. Biblio pozdrav vsem, v upanju, da ste si tudi vi
Znamenitosti smo si peš ogledali zgolj turistično. utrgali vsaj trenutek počitnic za stroko in druženje
s prijatelji!

Gregor Škrlj, Irina Mitrov, Mira Šubic

22 ŠTUBIDU / oktober 2005

SLOVENSKE KNJIŽNICE zvezkov in 11 različnih revij ter časnikov. Vojno
obdobje je povzročilo, da se je del knjižničnega
Kot lahko vidite, dragi bralci, smo za vas znova gradiva izgubil oz. uničil, kljub temu pa to ni
pripravili nekaj novega. Tokrat smo se v uredništvu pomenilo zaton knjižničarstva na tem področju,
odločili, da uvedemo v Štubidu novo rubriko prav nasprotno. Občani so darovali knjige novi
»Slovenske knjižnice«. V tej rubriki bomo ob knjižnici, ki seje preselila v pritlične prostore hiše
vsakem izidu našega časopisa predstavili eno Tomkajevih in ki je z letom 1946 začela delovati
slovensko knjižnico. Na kratko bo povzeta njena kot Okrajna sindikalna knjižnica. Število njenih
zgodovina in delovanje. Menimo namreč, da spada članov in knjižnega gradiva pa je z leti vedno bolj
poznavanje knjižnic na slovenskih tleh v eno naraščalo.
izmed najpomembnejših kategorij znanja vsakega
bibliotekarja. Ključni premiki v procesu razvoja lendavskega
knjižničarstva so se zgodili v 70-ih letih prejšnjega
Če bi tudi vi želeli seznanit svoje kolege o delovanju stoletja. Leta 1971 je Skupščina občine Lendava
knjižnice iz vašega domačega kraja, nam pridno knjižnici naložila izvrševanje matične knjižnice na
pišite na naslov uredništva. Vsakega prispevka območju celotne občine. Organizacij skoj e knj ižnica
bomo izjemno veseli, zlasti zaradi tega, ker se že delovala v okviru dejavnosti Delavske univerze, leta
zaradi stroke spodobi vsaj nekaj vedeti o knjižnicah 1974 pa je od republiške kulturne skupnosti dobila
v Sloveniji. 200.000 din za ureditev novih prostorov, v katere
se je nato ob slovenskem kulturnem prazniku, 8.
Kot prvo pa vam predstavljamo knjižnico, ležečo februarja 1976, tudi preselila. Ta dogodek je v
v samem kljunu naše države, in sicer knjižnico v razvoju lendavskega knjižničarstva omogočil velik
Lendavi, kije posebna zlasti zaradi dvojezičnosti. korak naprej, saj so tako odrasli kot tudi otroci
dobili svoj oddelek, skupno veliko čitalnico in
prosti dostop do knjig.

KNJIŽNICA LENDAVA -
konyvtAr LENDVA

V skrajnem severovzhodnem delu Slovenije leži Knjižnica Lendava
z gradom okronano mesto, Lendava. Poleg gradu,
v katerem se nahaja muzejska zbirka in razstavna Posebnost te knjižnice je v njeni dvojezičnosti. Gre
galerija, pa tole mestece nudi še vrsto drugih, očem namreč za ustanovo, ki mora zaradi nacionalno
privlačnih objektov, kot so na primer: kulturni mešanega prebivalstva na tem območju nuditi
dom, sinagoga, rimokatoliška — in evangeličanska literaturo tako v slovenskem kot tudi v madžarskem
cerkev, spominske hiše in druge arhitekturno jeziku. Od edinih še dvojezičnih knjižnic na
zanimive zgradbe. Mnogo je tudi stavb, ki so s Primorskem se lendavska knjižnica razlikuje v
strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS razporeditvi gradiva na knjižnih policah. Slovenske
varovane kot pomembni kulturni in zgodovinski in madžarske knjige so postavljene skupaj.
spomeniki. Med le-te spada tudi poslopje današnje Razporeditev knjig je odvisna torej od tematike in
knjižnice, ki je bilo zgrajeno že leta 1906 kot vila ne od jezika, v katerem so knjige napisane. Tako
kraljevega notarja Laubhaimerja, v katero se je po lahko najdemo npr. delo Miška Kranjca »Strici so
L svetovni vojni za dobrih petdeset let nastanila mi povedali« ob njegovem prevodu »Mese a jo
jugoslovanska vojska. Z letom 1976 pa je tu svoje emberekrol«.
nove prostore dobila lendavska knjižnica.

Knjižničarska dejavnost seje v Lendavi pojavila že
mnogo pred letom 1976, in sicer že leta 1871, ko
so v prostorih gostišča Park ustanovili knjižnico,
poleg katere je bila še čitalnica, dvorana za biljard
in klubski prostori. V tem času je knjižnico vodil
en knjižničar, knjižnični fond pa je znašal 673

ŠTUBIDU / oktober 2005 23

Poleg slovenskih in madžarskih knjig pa lahko jelene es j ovoj e. V: Lendavski zvezki -
na knjižnih policah najdemo tudi ločeno sortirana lendvai fuzetek. Lendavska kultura nekoč
dela v hrvaškem jeziku, v manjšem številu pa je na in danes-A lendvai kultura egykor es ma.
razpolago tudi gradivo v angleškem, nemškem in Št. 2, str. 47-50.
italijanskem jeziku. • Berden, M. (1981). Knjižnica. V: Zbornik
občine Lendava-Lendvakozsegkozlemenye.
Za jezikovno pestrostjo ne zaostaja niti raznolikost Čakovec: TIZ Zrinski. Str. 252-255.
vrst gradiva, ki ga je statistično gledano okrog • Szunyog, A., Žižek, F. (1975). Razvoj
115.000 enot. Od tegaj e približno 40 % madžarskega kulture v 30 letih svobodne graditve. V:
gradiva. Knjižnica razpolaga: s knjižnim in Občina Lendava. 30 let v svobodi. Murska
kartografskim gradivom, s časopisjem in časniki, Sobota: ZGP Pomurski tisk. Str. 120.
z brošurami, z avdio- in video kasetami, s CD-ji, • spletna stran lendavske knjižnice
DVD-ji in CD-romi, z mikrofilmi in z igračami, • ustna pričevanja
ki naj bi bile v bližnji prihodnosti na razpolago v
igralnici. Tako kot v drugih knjižnicah si je tudi JUTRO NASLEDNJEGA DNE
v tej možno večino naštetega gradiva izposoditi
na dom, izjema pa so: časopisje, mikrofilmi in Torag je nekje v glavi zaslišal sumljivo znan doneč
priročna literatura ter slovarji, za katere je možna zvok. Spominjal gaje na bojne rogove, a še vseeno
uporaba le v čitalnici. V skladišču knjižnice, ki ne dovolj, da bi zaradi njega odprl oči. Predramila
vedno bolj izgublja na svoji kapaciteti, se hrani ga je šele krepka brca v trebuh in skozi slepečo
in zbira le domoznansko gradivo, ostale revije (ki sončno svetlobo se je zazrl v Silean. Stala je nad
jih je naročenih čez 200), pa se hranijo le za dobo njim, razkoračena v težkih škornjih in verižni
enega leta. Poleg izposojanja pa ima vsak član tudi srajci, kije tako nesramno odbijala sončne žarke.
prost dostop do e-knjižnice, ki se nahaja v kletnih
prostorih stavbe in ki je s svojim delovanjem »Tepec!« je zavpila. »Samo tebi se lahko zgodi,
začela letos. Razlogi so že prej omenjeni prostorski da zaspiš sredi bojnega polja! Že od zore te iščem
problemi. po najbolj čudnih krajih v bližini, ampak ne bi si
mislila, da si tako trapast, da te bom našla tu!«
V knjižnici se tako v slovenskem kot madžarskem
jeziku mesečno izvajajo tudi najrazličnejše Še preden je končala svoj jezni govor ga je začela
dej avnosti, kot so: literarni večeri, predstavitve knj ig, vleči in brcati naj se zmiga. Zvok bojnih rogov,
kvizi, ure pravljic ... Za šolarje so organizirane tudi zdaj strašljivo resničen, je prihajal vedno bližje.
strokovno vodene predstavitve knjižnice z njenim Torag je šele takrat opazil, da Silean za uzdo drži
delovanjem ter svetovanje glede iskanja gradiva svojega konja.
po računalniku, saj je tudi lendavska knjižnica del
knjižničnega in informativnega sistema COBISS. »Skoči gor!« mu je ukazala.
Povzeto torej z nekaj besedami bi lahko rekli, da »Ahm, tale je tvoj, kajne? Kaj pa se je zgodilo z
je lendavska knjižnica na visokem nivoju in da v mojim?« Nekje v komaj prebujenih možganih se
svojih dejavnostih niti malo ne zaostaja za drugimi mu je prebudila zlovešča slutnja.
knjižnicami po Sloveniji. Lahko bi celo rekli, daje
izjema, in sicer v pozitivnem smislu, saj razpolaga »Se ne spomniš?!« je še bolj jezno zavpila Silean.
z velikim številom dvjezičnega gradiva in s »Zakockal si ga v krčmi za tistim gričem in nimam
svojim prizadevanjem organiziranja dvojezičnih pojma kako si se od tam prestavil sem. Zdaj se pa
dejavnosti v veliki meri pripomore k boljšemu zmigaj, ker že slišim rožljanje orožja!«
kulturnemu razvoju svojega kraja in k ohranjanju
njegove edinstvenosti.

Andrej Rudaš Spravila sta se na konja in oddirjala še zadnji
trenutek, preden sta se na travnik med griči z
Literatura in viri: divjimi bojnimi kriki usuli hordi bojevnikov.
• Berden, M. (1974). Razvoj knjižničarstva
v lendavski občini-A lendvai Nepkonyvtar »Tor, ta bitka se naju ne tiče. Ne vem kako ti vedno

24 ŠTUBIDU / oktober 2005

uspe zabresti v takšne težave, sploh v več težav »Tista mala prefrigana vila, ki samo čaka, da
hkrati.« zatisneš oči in se ti naskrivaj splazi v lase. Potem
se z njimi igra, jih spleta v posebno umetelne vozle,
»Kaj ko bi najprej rešila tole težavo s konjem?« skače po njih in kdo ve kaj še vse. Najhuje pa pride
»Ti si ga izgubil, znajdi se sam! Zaradi mene pojdi na koncu, ko se utrudi in si nekje med levim ušesom
naprej peš, oguli si škornje, ožuli podplate ...« in temenom ustvari udobno gnezdece, ki ga je
»Daj no, Sil. Ti se vedno tako dobro znajdeš in me skoraj popolnoma nemogoče razplesti. Mogoče bi
rešuješ. Tokrat je bilo zadnjič.« se pa odselila, če se ostrižem?« je glasno razmišljal
Torag.
V odgovor je le zarenčala, ustavila konja, skočila
dol in se mu zazrla v oči. »Ampak Sil bi se mi gotovo smejala, če zve,
da sem se odrekel lasem zaradi majhne, skoraj
»Ne premakni se nikamor, kmalu bom nazaj. In nevidne stvarce,« je Torag glasno nadaljeval svoje
tokrat je res zadnjič.« Vrnila se je na rob bojnega razmišljanje.
polja in s pogledom iskala kakšnega od mož, ki jim
je bitka že dovolj zavrela kri, da bi se spopadli z Moški, ki si ga je izbrala Silean ni bil ravno
njo. Izza pasu je potegnila nabrušeno bodalo in ga govornik. Ko jo je imel na dosegu rok, jo je brez
besed zgrabil in potegnil k sebi. Ni ga motilo, da
je oblečena v verižno srajco, niti daje imel on na
sebi oklep. Zmaga nad sovražnikom ga je tako
opijanila, da ga pravzaprav sploh ni motilo, da se v
njuni neposredni bližini odvija krvava bitka.

Silean seje najprej prepričala, daje še vedno malce
krvav meč izven dosega njegovih rok. Potem se mu
je prijazno nasmehnila.

Šele takrat, ko je na vratu začutil hladno ostrino
bodala, se je Sileanin izbranec zavedel svoje
zmote.

Jutro naslednjega dne ... »Vsekakor je premajhna, da bi se obremenjeval
z njo. Zanemarjeni lasje se pravzaprav čudovito
skrila za hrbet. Takrat ga je zagledala. Z izrazom ujemajo z zanemarjeno obleko.« je Torag še kar
zmage na obrazu je brisal meč, ki ga je pravkar naprej nadaljeval z monologi in si nežno pogladil,
potegnil iz, na tleh ležečega, nasprotnikovega na mestih zarjavelo, verižno srajco.
trupla. Ob njem je živčno rital pokojnikov konj, ki
je očitno postal vojni plen. Silean je z zaprtimi očmi obrisala bodalo ob svoje
stegno, globoko vdihnila in segla po konjevi uzdi.
»Hej!« gaje poklicala.
Torag se je nasmehnil, ko se je vrnila v lahnem
V odgovor jo je le premeril od glave do pet in galopu namesto peš.
zažvižgal. Počasi se mu je približala.
»Kaj pa seje zgodilo z lastnikom?« je vprašal.
Torag je medtem zlezel s Sileaninega konja, ga
privezal za drevo in se začel razgledovati naokrog. »Reciva le, da ne more več žvižgati,« mu je odvrnila
V glavi so mu boleče odmevali zvoki bitke in sonce hladno, a z nasmeškom. »Zdaj lahko nadaljujeva
je še vedno občutno preveč sijalo. Popraskal seje pot.«
za ušesom in v zmršenih laseh odkril nekaj listja
in ostale šare, ki se ti zaleze v take kotičke, če noč Sara Koncilja
prespiš na travniku. Očitno gaje med spanjem spet
obiskala tista osovražena vila.

ŠTUBIDU / oktober 2005 25

STEZA BRAZD postajala moj eliksir za vsakdanje nadaljevanje
nekoliko izgubljenega življenja. Vedno je govorila
A veste, kako je to, ko na novo spoznaš osebo, primerne besede, ni bila tolažba, njene besede
pa veš da jo od nekje poznaš oziroma čutiš so bile vedno na mestu. Velikokrat se spomnim
neko duhovno povezanost, pa ne moreš locirati tistih ‘pametni razume’ ali ‘neuspeh je le ovira,
pravega kraja ne časa? Ta oseba sčasoma postane poskusi znova’. Postajala je sinonim afirmacij.
najboljša ter največja sorodna duša, nekakšen
drugi jaz - popačena zrcalna slika. Ni važen spol,
izgled niti ne starost, vse to je relativno. Pogoj
postane spiritualnost, nek višji nivo, katerega
se nezavedno poprimeš in poneseš naprej v svoj
vsakdan. In tole je moja zgodba.

Nekega lepega popoldneva v meni neznanih Nov pogled na svet
okoliščinah se je vse začelo. In še vedno traja
... Resnično ne vem, kako in kaj, pa vendar se Resnično je znala vedno, v še tako temačnih
je zgodilo. Prisrčen obojestranski ‘živijo’ je trenutkih močno posvetiti, kot polna luna razsvetli
zadostoval. Kratki informativni pogovori so se temno nebo. Posebno sva zganjala hedonizem,
razvili v strokovne pogovore, kateri so hitro, kadar sva se dobila na pijači, zatem pa sva kosila
kot namočena spužva, rasli ter dobivali esejske dve uri, čemur je absolutno sledila pregrešno
širine. Njena pozitivna energija je privlačila dobra sladica ali kot sva midva rada rekla,
mojo negativno. Hranili sta se ena z drugo. nabiranje čistih nepotrebnih kalorij. Pa se najino
Obojestranska kemija, prijateljska iskrica je druženje s tem ni končalo, tekmovala sva tudi v
nakupovanju, še posebno na velikih razprodajah
Steza brazd in brezglavo zapravljala težko prisluženi denar za
odvečne cunje, katere nisva kasneje oblekla več
kot enkrat, no mogoče dvakrat, a bila sva bajno
čudovita. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da
sva znala en drugemu dopolnjevati stavke ter
včasih zastrašujoče skoraj brati misli. Najbolj
poživljajoče pa so seveda neumestne izjave med
tehtnim pogovorom, vmes pa prileti kakšna
nekonvencionalna pripomba o mimoidočih ali
celo o mimo vozečih se, odvisno kje se nahajava.
Pa s tem še ni vse zaključeno. Najine poti se širijo
ter tlakujejo za prihodnost, kdo ve, kaj vse naju
še čaka na skupni poti proti neznani destinaciji.

preskočila v trenutku. Počasi, z začetno rezervo, Dobro razmislite o prebranem, če se zgodi tudi
sva spoznavala svet, ki naju je obdajal ter vam, da se boste mogoče zavedali o kom je bilo
istočasno povezoval. Občutil sem, da želi slediti govora. Ne hitite, pustite seji zapeljati na prijetne
lastnim ciljem, ne glede na to, kaj o tem mislijo poti prijateljstva.
drugi. V tem smislu si je krepila koncentracijo,
sposobnost prepričevanja in zaznavanja, kar me Gregor Škrlj
je najbolj prepričalo o njeni pristnosti. Počasi je

26 ŠTUBIDU / oktober 2005

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

ŠTUBIDU / oktober 2005 27